PREHRANA

Pomembna naloga vrtca je, da upošteva prehranske potrebe otrok in zagotavlja varno, raznovrstno in uravnoteženo prehrano. Ob tem v največji možni meri ponuja lokalno in ekološko pridelano oziroma predelano hrano.

Vrtec ima priložnost vzgajati ustrezno kulturo prehranjevanja in spodbujati zdravo prehranjevanje otrok, saj otroci v vrtcu preživijo velik del dneva. Širok nabor ponujenih živil v vrtcu omogoča, da otroci spoznavajo različne okuse in živila, kar vpliva na povečano pestrost prehranske izbire v nadaljnjem življenju.

V vrtcu nudimo zajtrk, sadno-zelenjavno malico, kosilo in popoldansko malico. Zajtrk pokriva 18 do 22 % energetskih potreb, kosilo 35 do 40 %, dopoldanska in popoldanska malica pa predstavljata lahek premostitveni obrok in vsaka pokriva 10 do 15 % celodnevnega energijskega vnosa. Otroci naj bi tako v vrtcu pokrili kar 80 % prehranskih potreb, saj zaužijejo štiri obroke.

Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so osnovno vodilo, ki se ga moramo držati pri načrtovanju šolske prehrane. Nekaj ključnih poudarkov:

• Priprava obrokov z vključevanjem vseh priporočenih skupin živil.
• Vključevanje raznolike zelenjave in/ali sadja v vsak obrok, s poudarkom na sezonski in lokalno pridelani hrani.
• Ponujanje kakovostnih živil, kot so npr: polnovredna in raznovrstna žita in žitni izdelki, jajca, polnomastno mleko in mlečni izdelki brez dodatkov, ribe, puste vrste mesa, stročnice in kakovostna olja (npr. oljčno, repično, sončnično, bučno …).
• Večkrat dnevno ponujanje vode in/ali nesladkanih napitkov za nadomeščanje porabljene tekočine.
• Izogibanje gotovim in polgotovim jedem, industrijsko predelanim živilom ter slanim industrijskim mešanicam začimb, ker lahko vsebujejo veliko količino dodanih sladkorjev, (nasičenih in trans) maščob, soli in prehranskih dodatkov (aditivov).
• Spodbujanje žvečenja (namesto pretlačene raje sesekljana hrana).
• Spodbujanje kulture prehranjevanja in pozitivnega odnosa do zdravega prehranjevanja skozi vrtčevski kurikulum.
• Spodbujanje k preizkušanju raznovrstnih živil in zaužitju vseh obrokov v vrtcu.
• Upoštevanje otrokovih prehranskih omejitev.

Pri sestavi jedilnika oz. obrokov poizkušamo zadostiti vsem kriterijem zdrave prehrane, zagotoviti čim bolj pestro prehrano, obenem pa pripraviti obrok, ki ga bodo otroci pojedli. Okusov je verjetno toliko, kolikor je tistih, za katere pripravljamo hrano, zato vsem ne moremo ustreči. Zavedati se moramo, da še tako dobro sestavljen jedilnik ne pomeni dosti, če ga otroci ne sprejmejo.

Poleg uravnotežene se maksimalno posvečamo tudi varovalni prehrani. V kuhinji dosledno upoštevamo načela dobre kuhinjske in dobre higienske prakse in načela HACCP. V okviru HACCP programa spremljamo dobavitelje, kontroliramo kvaliteto pripravljene hrane in skrbimo za neprekinjeno hladno oziroma toplo verigo hrane. Pri tem nam pomagajo strokovnjaki iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki stalno kontrolirajo higieno, pripravo ter razdeljevanje hrane, in redna inšpekcijska kontrola inšpektorjev Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Omogočamo pripravo dietnih obrokov, vendar izključno z zdravniškim potrdilom in seznamom živil, ki jih otrok ne sme uživati ali z navodili o pripravi živil, ki jih izda zdravnik (alergolog, dietetik…). Uveljavljanje diete za otroka je možno le s POTRDILOM O MEDICINSKO INDICIRANI DIETI ZA OTROKA.

V primeru, da otrok diete ne potrebuje več, so starši ravno tako dolžni priložiti POTRDILO O UKINITVI MEDICINSKO INDICIRANE DIETE ZA OTROKA, ki ga ravno tako izpolnijo in potrdijo osebni pediatri ali klinični dietetiki.

Jana Benčina, uni. dipl. inž. živilske tehnologije

Organizatorka šolske prehrane

Zdrava prehrana je eden od pogojev dobrega počutja vsakega človeka. Vpliva na sposobnost za učenje, delo, igro in preprečuje bolezni. Na ustrezno sestavo posebej opozarjajo priporočila zdrave prehrane.

S pravilnim prehranjevanjem si lahko zagotovimo večjo energijo, boljšo celotno fizično funkcijo in jasnejše duševno delovanje.
Na šoli imamo organizirane obroke: zajtrk (vrtec), dopoldanska malica, kosilo in popoldanska malica (vrtec).
Na strani si boste vsak mesec lahko ogledali jedilnike, ki smo jih sestavili
Hrano pripravljamo z ljubeznijo in spoštovanjem do tistega, za katerega jo pripravljamo …

NEKAJ KORISTNIH POVEZAV:

1. http://www.ezdravje.com/si/prebavila/prehrana/
2. http://www.pozitivke.net/index.php?topic=zdravaprehrana
3. http://www.zdrava.si/zdrava-prehrana-dodatki-t-35.php
4. http://med.over.net/
5. http://www.hujsanje.org/

SNOVI ALI PROIZVODI, KI POVZROČAJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOSTI:1. Žita, ki vsebujejo gluten, zlasti: pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste, in proizvodi iz njih, razen:

(a) glukoznih sirupov na osnovi pšenice, vključno z dekstrozo ( 1 );
(b) maltodekstrinov na osnovi pšenice ( 1 );
(c) glukoznih sirupov na osnovi ječmena;
(d) žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

2. raki in proizvodi iz njih;

3. jajca in proizvodi iz njih;

4. ribe in proizvodi iz njih, razen:

(a) ribje želatine, ki se uporablja kot nosilec za vitamine ali karotenoide;
(b) ribje želatine ali želatine iz ribjih mehurjev, ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje piva in vina;

5. arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih;

6. zrnje soje in proizvodi iz njega, razen:

(a) popolnoma rafiniranega sojinega olja in maščob ( 1 );
(b) naravnih zmesi tokoferola (E306), naravnega D-alfa-tokoferola, naravnega D-alfa-tokoferol acetata, naravnega D-alfa-tokoferol sukcinata iz soje;
(c) rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov iz sojinega olja;
(d) rastlinskih estrov stanola, proizvedenih iz sterolov iz sojinega olja;

7. mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo), razen:

(a) sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
(b) laktitola;

8. oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, razen oreškov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

9. listna zelena in proizvodi iz nje;

10. gorčično seme in proizvodi iz njega;

11. sezamovo seme in proizvodi iz njega;

12. žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO 2 , ki se izračunajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev;

13. volčji bob in proizvodi iz njega;

14. mehkužci in proizvodi iz njih.

Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, v obratih javne prehrane

1. Direktno na jedilni list:

JEDI
Špageti po bolonjsko (vsebuje alergene: gluten, jajca)
Goveji zrezek v naravni omaki
Francoska solata (vsebuje alergene: jajca
Svinjska pečenka
Mesna lazanja (vsebuje alergene: gluten, jajca, mlečni proizvod, ki vsebuje laktozo)

 2. Kot priloge k jedilnem listu (v tabeli navedene samo jedi, ki vsebujejo alergene)

JEDI